Shilajit, čudežna mineralna smola iz Himalaye

Shilajit je mineralno-organska smola, ki se izliva iz razpok skalnatih masivov predvsem v Himalaji, Altaju, Kavkazu in drugih visokogorskih območjih. Nastaja kot produkt dolgotrajnega razkroja rastlinskih in mikrobioloških ostankov, stisnjenih v geoloških plasteh, in se v toplejšem delu leta pojavi kot temno rjavo-črna, lepljiva masa, ki se strdi pri nižjih temperaturah.


V Ajurvedi sodi shilajit med najmočnejše rasajane za dolgoživost, odpornost in spolno vitalnost. Tradicionalna besedila ga opisujejo kot smolo s širokim spektrom delovanja, ki “pronica v vse telesne kanale” in podpira delovanje skoraj vseh organskih sistemov.

V zadnjih desetletjih se je shilajit znašel v središču raziskav zaradi:

• visoke vsebnosti fulvinskih kislin in drugih huminskih spojin,
• bogastva mineralov v ionski obliki,
• prijavljenih učinkov na delovanje mitohondrijev, kognicijo, presnovo in antioksidativni status.

Spodaj je strokoven pregled shilajita z ajurvedskega vidika in na podlagi sodobnih znanstvenih raziskav.

Ajurvedski pogled

Izvor in klasifikacija

Ajurvedska besedila shilajit razvrščajo med “uparasa” / “rasayana dravya”, posebne mineralno-organske snovi z izrazitim pomlajevalnim učinkom.
Klasično ločijo več vrst glede na povezavo z osnovno kamnino (zlato, srebro, baker, železo), pri čemer se v praksi najpogosteje omenja t. i. “lauha shilajit” (povezano z železnimi rudami).

Guna, rasa, virya, vipaka, doše

Na osnovi ajurvedskih komentarjev in sodobnih interpretacij ima shilajit naslednje lastnosti:

• Rasa (okus): grenak (tikta), trpek (kashaja), nekoliko oster,
• Guna: lahka (laghu), suha (ruksha),
• Virya: ogrevalna (ushna),
• Vipaka: ostaja pretežno trpek/pikanten (katu),
• Doše: v zmernih odmerkih znižuje kapha in vata došo in uravnava pitta. V prevelikih količinah lahko pitto poveča.

Shilajit velja za “yogavahi” snov, ki povečuje učinek zelišč, s katerimi je kombiniran, saj naj bi olajšal vstop učinkovin v tkiva (rasa dhatu) in na celično raven.

Tradicionalne indikacije

Klasična ajurvedska uporaba shilajita vključuje:

• prameha (kategorija, približno ustrezna sladkorni bolezni, presnovnemu sindromu in debelosti),
• bolezni sečil in prostate, kamni v sečilih,
• kronično utrujenost in izčrpanost (vključno s starostno),
• neplodnost, spolna šibkost, erektilna disfunkcija,
• bolezni kostno-mišičnega sistema (oslabljenost kosti, artritis),
• podporo pri živčnih in kognitivnih motnjah.

Pogosto se shilajit kombinira v kompleksnih rasajana formulacijah z zelišči, kot so ashwagandha, guduchi, amalaki oziroma gokshura.

Sestava shilajita

Kemijsko gledano je shilajit kompleksna mešanica:

• Fulvinske kisline (nizkomolekularni huminski derivati, topni v vodi, z izrazitim kelirnim in antioksidativnim delovanjem),
• huminske kisline in druge huminske snovi,
• minerali in elementi v sledovih (na primer Fe, Zn, Cu, Mn, Mg, Ca, Se, K, Na) v ionski ali v obliki kompleksa,
• dibenzopiranoni, fenolne spojine, aminokisline, peptidi, polifenoli,
• ostanki mikroorganizmov in rastlinskih molekul (lignini, terpeni).

Sestava shilajita zelo variira glede na geografski izvor, način pobiranja in prečiščevanja. Zato je standardizacija na vsebnost fulvinske kisline in težkih kovin ključna za kakovost prehranskega dopolnila.

Antioksidativna zaščita

Fulvinska kislina, glavna aktivna frakcija shilajita, deluje kot močan antioksidant in hkrati regenerira druge antioksidante v telesu (npr. vitamin C in E).
In vitro in in vivo študije so pokazale:

• zmanjšanje lipidne peroksidacije v membranah,
• povečanje aktivnosti glutation-peroksidaze, superoksid-dismutaze (SOD) in katalaze,
• zaščito DNA pred oksidativnimi poškodbami.

V nekaterih modelih je shilajit zmanjšal oksidativni stres, povezan z hipoksijo in višinsko boleznijo, kar se sklada s tradicionalno uporabo v visokogorskih področjih.

Mitohondrijska funkcija in energija

Eksperimentalni podatki kažejo, da shilajit:

• spodbuja biogenezo mitohondrijev (povečanje ekspresije PGC-1α in drugih mitohondrijskih markerjev),
• izboljša elektronski transport in sintezo ATP,
• stabilizira mitohondrijske membrane in zmanjša sproščanje citokroma c v pogojih stresa.

To se odraža v povečani celični energiji ter fizični in psihični odpornosti.

Klinični podatki

V pilotnih študijah je uporaba pripravkov s shilajitom (pogosto v kombinaciji z ashwagandho) pokazala:

• zmerno znižanje glukoze,
• izboljšanje lipidnega profila,
• znižanje koncentracije vnetnih markerjev (CRP)

Tradicionalno se shilajit uvršča med adaptogene, snovi, ki povečajo odpornost na stres in utrujenost. Shilajit kaže imunomodulatorne učinke, ne le stimulacijo imunskega sistema ampak tudi njegovo uravnavanje.

Surov shilajit vs. prečiščeni standardizirani izdelki

Klasična ajurvedska besedila močno poudarjajo, da mora biti shilajit prečiščen (shodhita) o vključuje odstranjevanje nečistoč in morebitnih strupenih komponent z zaporednimi postopki segrevanja, filtriranja in obdelave z zeliščnimi dekokti.

Sodobne analize surovega shilajita so pokazale, da lahko vsebuje:

• težke kovine (svinec, arzen, živo srebro),
• mikotoksine in mikrobno kontaminacijo,
• poliaromatske ogljikovodike in druge neželene organske spojine.

Zato strokovne monografije in regulatorji poudarjajo, da je za uporabo v prehranskih dopolnilih primeren le laboratorijsko testiran, prečiščen in standardiziran shilajit (tipično standardiziran na vsebnost fulvinske kisline in z zajamčeno nizko vsebnostjo težkih kovin).

Neželeni učinki

V kliničnih študijah z prečiščenim shilajitom so najpogosteje poročali o sledečih neželenih učinkih:

• blagih prebavnih težavah (slabost, bolečine v trebuhu, driska ali zaprtje),
• prehodnih glavobolih, nespečnosti ali razdražljivosti,
• redkeje tudi o alergijskih kožnih reakcijah.

Po drugi strani pa so poročila iz neurejenih trgov in tradicionalne rabe surovega shilajita opisala primere:

• zastrupitve s težkimi kovinami,
• ledvične okvare,
• poslabšanje putike.

Zato je ključna sledljivost in laboratorijska kontrola izdelkov.

Posebne skupine

Na podlagi razpoložljivih podatkov in stališč mednarodnih varnostnih ocen:

• Nosečnost in dojenje: večina strokovnih virov se odloča za odsvetovanje uporabe v nosečnosti in pri doječih materah.
• Otroci in mladostniki: uporaba se brez zdravstvenega nadzora ne priporoča.
• Putika: potrebna previdnost, saj lahko shilajit vpliva na uratni metabolizem.

Glede na farmakološke učinke shilajita so možne naslednje interakcije (večinoma teoretične ali na podlagi predkliničnih podatkov):
Imunosupresivi: zaradi imunomodulatornih učinkov previdnost pri avtoimunskih boleznih in po transplantaciji.

Literatura:

Ghosal, S., Singh, S. K., & Kumar, Y. (1988). Shilajit I: Chemical constituents. Journal of the Chemical Society of India, 65, 449–451. (cited indirectly in more recent reviews).
Ghosal, S. (2006). Shilajit in perspective. Ayurveda and Integrative Medicine Review, 3(2), 1–12.
Gowda, S., & Phadatare, A. G. (2021). Shilajit: A panacea for high-altitude problems and beyond. Journal of Ayurveda and Integrative Medicine, 12(3), 508–516.
Joshi, A., Khandwekar, A., & Patgiri, B. (2016). Shilajit: A review of nature’s gift. Ancient Science of Life, 36(1), 3–7.
Khan, F. A., et al. (2012). Clinical evaluation of purified shilajit on testosterone levels in healthy volunteers.Andrologia, 44(Suppl. 1), 362–368.
Mohanty, S., et al. (2019). Purified shilajit attenuates chronic fatigue syndrome in rats by modulating the hypothalamic-pituitary-adrenal axis and mitochondrial bioenergetics. Journal of Ethnopharmacology, 236, 47–55.
Panossian, A., & Wikman, G. (2010). Effects of adaptogens on the central nervous system and the molecular mechanisms associated with their stress-protective activity. Pharmaceuticals, 3(1), 188–224. (Shilajit is discussed as part of the broader group of adaptogens.)
Prajapati, P. K., et al. (2017). Shilajit: A herbo-mineral drug for future generation. International Journal of Green Pharmacy, 11(3), 152–160.
Schepetkin, I. A., & Quinn, M. T. (2006). Botanical polysaccharides and humic substances as immunomodulators. International Immunopharmacology, 6(3), 317–333. (Includes data on Shilajit’s humic and fulvic acids.)
Sengupta, P., et al. (2010). Clinical evaluation of purified Shilajit in male infertility. Andrologia, 42(1), 48–56.
Wilson, J., & Pantenburg, D. (2020). Safety considerations for humic and fulvic acid–containing dietary supplements. Regulatory Toxicology and Pharmacology, 116, 104722.